Biseri, svetovanje na področju jezikoslovja in rodoslovja, Silvia Josephine Žele

 

Članki, ki so povezani s slovensko zgodovino in rodoslovjem


4 3 2 │1

 

Članek 5 Nemška imena tudi v Oberkrainu
Članek 4 Neveste po naročilu tudi iz Slovenije! – 10. 8. 2010, posodobljeno 23. 1. 2012
Članek 3 Registracija mrliškega lista 23. 2. 2010
Članek 2 Odprto pismo Jožefi Knafelc Žele, moji materi
Članek 1 Ameriška povezava

 

Članek 5: Nemška imena tudi v Oberkrainu


Spodnji članek je prepis članka »Nemška imena tudi v Oberkrainu«, ki je bil objavljen v časopisu Karawanken Bote, v soboto, 11. Aprila 1942.

Vir: Karawanken Bote (11. 04. 1942), letnik 2, številka 28. URN:NBN:SI:DOC-ED8XM4TI na strani http://www.dlib.si

 

Nemška imena tudi v Oberkrainu [Gorenjska]

Stara nemška pisava pride zopet do veljave

Da se upošteva napredovanje ponemčenja na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske in da dobijo rodbinska imena, ki jih je bivša jugoslovanska uprava mnogokrat okrnila, zopet svojo staro nemško pisavo, je načelnik civilne uprave, Gauleiter dr. Rainer, izdal naredbo, ki jo tukaj ponavljamo.

Po tej naredbi se smejo rojstna (krstna) imena v besedi in pisavi uporabljati samo v njihovi nemški obliki.
Rodbinska imena (priimki) se smejo pisati samo v nemški pisavi.
Slovenska rojstna (krstna) imena, ki jim ustreza nemško rojstno ime, se smejo uporabljati samo v nemški obliki.
Katera nemška oblika da v vsakem primeru ustreza slovenski je razvidno iz imenika, ki sledi na koncu. Uporaba drugega imena in pisave, kakor one, ki razvidna iz tega imenika ni dopustna.
V vseh dosedaj v slovenskem pravopisu pisanih rodbinskih imenih (priimkih) je v nemškem pravopisu neznane črke nadomestiti z onimi, ki so običajne v nemški pisavi in sicer: ....

aj – ei; n. pr.: Majster – Meister, Gajšek – Geischek,
c po samoglasnikih – tz; n. pr.: Kac – Katz, Kovačec – Kowatschetz,
c v naglasu po soglasnikih – z; n. pr.: Švarc – Schwarz, Jarc – Jarz,
č – tsch; n. pr.: Čiček – Tschitschek, Deučer – Deutscher,
h v notranjosti ali na koncu besede – ch; n. pr.: Lah – Lach, Gliha – Glicha; toda Hrašovec – Hraschowetz,
ij – i; n. pr.: Furijan – Furian,
lj – l; n. pr.: Ljubec – Lubetz,
nj – n; n. pr.: Vošnjak – Woschnak,
š – sch; n. pr.: Fišinger – Fischinger, Šegula – Schegula,
št – st; n. pr.: Štajnbah – Steinbach, Štepec – Stepetz, Krištan – Kristan,
v – w; n. pr.: Černovšek – Tschernowschek, Veingerl – Weingerl,
z – s; n. pr.:  Verzel – Wersel, Zemljič – Semlitsch,
ž – sch; n. pr.: Žnuderl – Schnuderl, Blažek – Blaschek.

V nemški pisavi običajna rojstna imena je pustiti nespremenjena.
V onih primerih, v katerih so bivše jugoslovanske upravne oblasti v obeh zadnjih desetletjih dokazano še nadalje popačile imena, kakor Seršen iz Sehrschön, Henigman iz Hönigmann, Tišlar iz Tischler, Dajčman iz Deutschmann, Stojnšek iz Stoinschegg, je tedaj uporabljati prejšnjo pisavo, če se to da dokazati v krstnih in rojstnih listinah nosilca imena ali njegovih staršev, ki so bile izstavljene pred letom 1918. Pisava, ki se je uporabljala v teh svedočbah, je merodajna v prihodnje.
V rojstne, mrtvaške in družinske knjige se sme vpisati samo še nemška rojstna in rodbinska imena samo še v nemški pisavi.
Pri izstavitvi izpiskov iz rojstnih, mrtvaških in družinskih knjig se smejo vsa slovenska rojstna imena, katerim ustrezajo nemška, navesti samo še v nemški obliki, isto velja glede nemške pisave rodbinskih imen.
Vobče se smejo v vseh uradnih svedočbah, spisih, objavah na deskah z imeni, kakor tudi pri podpisih s strani nosilca imena samega uporabljati rojstna in rodbinska imena samo še v pisavi, ki ustreza tej odredbi.
Nedopustne so spremembe slovanskih rojstnih in rodbinskih imen, ki ne ustrezajo tem določilom, ker v teh primerih ne gre za obnovitev nemške oblike imena, temveč za spremembo imena, ki se mora pridržati poznejši zakoniti ureditvi.
Ta uredba se uporablja za vse bivše jugoslovanske državljane na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske. Ne velja za osebe, hrvatske narodnosti.
Kdor krši to odredbo, bo kaznovan.

Edino dopustna oblika moških rojstnih (krstnih) imen je v bodoče sledeča:
Aleksander, Alež, Saša – Alexander
Alfonz – Alfons
Alojzij, Slavko – Alois
Andrej, Hrabroslav – Andreas
Antonij, Tone – Anton
Avguštin, Avgust – August
Blaž – Blasius
Bogdan – Friderich
Bogomir – Gottfried
Bolfenk, Volbenk – Wolfgang
Boltežar – Balthasar
Božidar, Božo – Theodor
Branko – Rudolf
Caharija – Zacharias
Ciril – Cyrill
Cvetko, Florijan – Florian
Danilo – Daniel
Davorin – Martin
Drago, Dragomir, Dragoslav – Karl
Edvard, Edo – Eduard
Emerik – Emmerich
Emilijan, Milan, Milko – Emil
Erik – Erich
Evgenij, Evgen – Eugen
Evzebij – Eusebius
Feliks – Felix
Filip – Philip
Florijan – Florian
Franc, Frančišek, Franjo, Fran – Franz
Friderik – Friderich
Gabrijel – Gabriel
Gašper – Kaspar
Gregorij, Grega – Gregor
Hernik, Hinko – Heinrich
Herman – Hermann
Hrabroslav – Andreas
Ignacij, Igo, Ognjeslav – Ignaz
Ivan – Hans ali Johann
Janez, Janko – Johann ali Hans
Jaroslav – Engelbert
Jernej – Bartholomäus
Josip, Joško, Jožef, Jože – Josef
Julij, Ljuboslav, Ljubomir – Julius
Jurij, Jurko, Jurček – Georg
Karel, Karol, Drago – Karl
Kilijan – Kilian
Kornelij – Kornelius
Krištof – Christoph
Ksaver – Xaver
Ladislav – Ladislaus
Lavoslav, Leon, Polde – Leopold
Lenart – Leonhard
Ljudevit, Ludovik, Ludvik – Ludwig
Lovrenc, Lovro, Lavrencij – Lorenz
Ljuboslav, Ljubomir, Ljubo – Julius
Luka, Lukež – Lukas
Matej, Matija, Matevž, Tevže – Matthias
Marko – Markus
Makso, Maks – Max
Miklavž, Nikolaj, Niko – Nikolaus
Milan, Milivoj – Emil
Mirko, Miroslav – Friderich, Fritz
Miha, Miško – Michael
Nace, Ignacij, Igo – Ignaz
Nikolaj, Niko – Nikolaus
Ognjeslav – Ignaz
Oton – Otto
Otokar – Ottokar
Ožbold, Ožbald – Oswald
Pavel – Paul
Polde – Leopold
Radoslav, Radomir, Rado – Jakob
Rajko, Rajmund – Raimund
Rihard, Riko – Richard
Rok – Rochus
Saša – Alexander
Sebastijan, Boštjan – Sebastian
Slavko – Alois
Srečko – Felix
Stanislav, Stanko – Stanislaus
Simon, Sima – Simon
Štefan – Stefan
Tine – Valentin
Tomaž, Tomislav – Thomas
Tone, Tončec – Anton
Ulrik, Urh – Ulrich
Vaclav, Venceslav – Wenzel
Valter – Walter
Vekoslav – Alois
Vid – Veit
Viljem – Wilhelm
Vilibald – Willibald
Vincenc, Vincencij, Vinko – Vinzenz
Vojteh – Adalbert
Volbenk – Wolfgang
Zdravko – Valentin
Zmagoslav, Zmago – Viktor
Žiga, Žigmund – Siegmund

 

Edino dopustna oblika žejnskih rojstnih (krstnih) imen je v bodoče sledeča:
Adelajda, Adela, Dela, Delica – Adelheid
Albina – Albine
Alenka, Alenčica – Helene
Alojzija, Lojzka – Aloisia
Ana, Ančka, Anka, Anica – Anna
Apolonija, Polona, Polonka – Apollonia
Avrelija, Zlata, Zlatka – Aurelia
Bara, Barica, Barbka – Barbara
Bogdana – Friderike
Bogomila – Emilie
Bogoslava, Slavka – Aloisia
Božena – Natalie
Breda – Friederike
Brigita – Brigitte
Vecilija, Cilika, Cilka – Cäcilie
Cvetka – Flora
Danica, Dana – Adelheid
Dora, Dorica – Dorothea
Dragomira, Draga, Dragica – Karoline
Elizabeta, Lizika, Špela – Elisabeth
Emilijana, Milica, Milka – Emilie
Frančiška, Franja, Francka – Franziska
Greta – Grete
Hedvika, Hedviga, Jadviga – Hedwig
Helena – Helene
Hema – Emma
Ivana, Ivanka – Johanna
Izabela – Isabella
Jadviga – Hedwig
Jaroslava – Berta
Jelena, Jelka – Helene
Jera, Jerica – Gertrud
Jožefa, Josipina, Jožica – Josefine
Julijana, Julija, Julka – Juliana
Karolina – Karoline
Katarina, Katica – Katharina
Klotilda – Klothilde
Kristina – Christine
Lavra – Laura
Lenka – Helene
Lizika – Elisabeth
Ljubica – Amalie
Ljudmila – Ludmilla
Lojzka – Aloisia
Lucija – Luzia
Malka, Malčka – Amalie
Marija, Marica, Micka, Minka – Maria
Marjeta, Meta – Margarete
Marta – Martha
Matilda – Mathilde
Melanija – Melanie
Miroslava – Friederike
Neža, Nežica – Agnes
Otilija – Ottilie
Pavla – Paula
Pepca – Josefine
Polona, Polonka – Apollonia
Reza, Rezika – Theresia
Roza, Ruža – Rosa
Rozalija, Rožica, Zala – Rosalia
Slava, Slavka, Slavica – Aloisia
Silva, Silvija – Sylvia
Sonja – Sophie
Špela – Elisabeth
Stanislava – Aloisia
Štefanija – Stephanie
Suzana – Susanne
Terezija, Rezika – Theresia
Tončka, Tonka – Antonia
Uršula, Urša, Urška – Ursula
Vekoslava – Aloisia
Viljemina – Wilhemine
Zala, Zalika – Rosalie
Zlata, Zlatka – Aurelia
Zefa, Zefka – Josefine
Zofija, Zofka – Sophie
Zvonka – Anthonie

To the top

 

Članek 4: Neveste po naročilu tudi iz Slovenije!

Hutenska veselica

Družinske fotografije so nekaj posebnega, saj nas vizualno povezujejo s preteklostjo in popeljejo v zgodovino družine. Leta 2007 sem se odzvala na prošnjo američanke, naj prevedem rokopis na zadnji strani fotografij in zgodbe, ki so jih pripovedovale, so me naravnost navdušile.

V začetku dvajsetega stoletja je bilo življenje za samske ženske v vaseh po Sloveniji izredno težko. V nekaterih območjih je bilo pomanjkanje moških, kar je močno vplivalo na kvaliteto življenja žensk. Nekateri možje so umrli, nekateri pa so se preselili v večja mesta ali migrirali v druge države, da bi našli delo in svetlejšo prihodnost. Obeti za ženske brez moža in otrok so bili slabi, zato so bile nekatere pripravljene na selitev v druge države po zelo nenavadni poti: kot neveste po naročilu. Pripravljene so se bile poročiti z moškim, ki ga niso poznale, ali pa le komaj in po priporočilu drugih.

Sledeče je bilo napisano na zadnji strani fotografije, ki je bila poslana v ZDA (besedila nisem korigirala). Na žalost je nedatirana, vendar je verjetno napisana med letoma 1910 in 1920.

Hotedršica

Tu ti pošlem slika od Hutenske veselice od gasilniga društva tu ima 8 deklet če si kakšna zbereš in če ktera poznaš in če nisi s tem zadovoljen ti pošlem pa druga ker naš vas jih je dosti mladih in stari lepih in grdih in zdaj pa kakšna hočeš in če jo hočeš dobiti moraš priti sam ponjo. pozdrav od MN

Fotografija izhaja iz družinske zbirke, ki pripada potomcem Marije Logar Birtič, roj. 20. avgusta 1884, Hotedršica, Slovenija, in njenega moža Janeza Birtiča, roj. 26. oktobra 1884, Stara Vrhnika 49, Stara Vrhnika, Slovenija. Zahvaljujoč njuni vnukinji Patty Cornaby, sem lahko objavila fotografijo in pripadajoče besedilo. Žal ni popolnoma jasno, komu je bilo pismo namenjeno.

Če prepoznate katero od žensk na fotografiji ali lahko posredujete še kakšne podatke, bom zelo hvaležna, če me o tem obvestite (kontakt).

M. Joan Birtič Atteberry, vnukinja Marije Logar Birtič, je prijazno pristala, da bo napisala naslednji članek o življenju svoje babice v Ameriki. Prvič je bil objavljen junija 2011 v časopisu Slovenskega rodoslovnega društva "Drevesa".


Marija Logar, ki je postala Mary Logar Birtic

Marija Logar je prišla v Ameriko leta 1909, stara 25 let, ker je bila nezadovoljna z možem, ki so ga zanjo izbrali njeni starši. V Waukeganu, Illinois, je spoznala svojega moža, John-a Birtic-a (rojen Janez Birtič). Tam sta se tudi poročila in imela dva otroka. Zaradi moževega zdravja sta se leta 1912 preselila v Montano, kjer sta se ustalila blizu Mill Irona v okrožju Carter. Tam so se jima rodili še trije otroci.

Njun prvi dom je bila praktično baraka z eno samo sobo. Trdo sta delala in imela rada ljudi. Bila sta ponosna na svojo dediščino in svojo posvojeno deželo. Ljubila sta jo. Moja babica Marija je bila varčna. In bila je fantastična kuharica. Obdelovala sta ogromen vrt, gojila piščance, prašiče in nekaj govedi – v svojem podeželskem življenju sta se vzdrževala bolj ali manj kar sama. Mesta so bila predaleč. Preden so se pojavile moderne naprave, še ni bilo današnjih zamrzovalnih skrinj, zato sta imela “ledeno jamo”, v kateri sta shranjevala stvari, ki so morale biti na hladnem. Spomnim se, da sem šla nekoč z njima rezati kocke ledu iz bližnjega potoka Box Elder, ko je bil ta popolnoma zaledenel. Pozimi je imel večcentimetrsko plast ledu in iz nje smo izrezovali ogromne kocke ledu in jih nosili domov. Ko smo jih položili v ledeno jamo, smo jih pokrili z žagovino, da bi se ohranile čim dlje. Na zgornjo polico “ledene škatle”, kot smo takrat imenovali te začetnice modernega ohlajevanja, smo položili veliko kocko ledu, da bi stvari v notranjosti ostale hladne. Ko se je ledena kocka stopila, smo jo zamenjali z drugo. Te kocke so morale zdržati skozi poletne mesece, da se hrana ni pokvarila - vse dokler ni znova postalo dovolj hladno, da smo se lahko odpravili po svež led.

Okrog leta 1923 sta se vselila v novo dvonadstropno leseno hišo in nadaljevala z vzgajanjem svoje družine. Pet otrok je odraščalo in se veliko učilo o delu ter o drug drugem. Sčasoma so začeli hoditi v šolo, da bi se učili še o ostalem svetu.

Vsako leto so imeli božično jelko, saj je bilo v okolici veliko jelk. Njihova morda ni bila okrašena in pod njo ni bilo daril, vendar so bile na njej vedno sveče, na mizi pa vedno veliko hrane. Glasba je vedno igrala pomembno vlogo. Dedek Janez je igral na dromljo, moj oče pa se je naučil igrati na diatonično harmoniko, ki jo je naročil preko kataloga Sears Roebuck. Učil se je sam, brez ene same učne ure, enako tudi orglice. V času mojega odraščanja sva pogosto izmenično igrala na lokalnih plesih.

Vso delo na polju smo opravljali s konjsko vprego in različnimi orodji, ki so bila v tistih časih na voljo. Hišo smo pozimi ogrevali s premogom, ki so ga kopali iz potoka Box Elder. Spomnim se, da nas je vedno skrbelo, ali je led dovolj debel, da bo zdržal konja in voz. Prepričati so se morali, da bo zdržal težo ne samo premoga, ki so ga kopali iz nabrežja potoka, ampak tudi konjsko vprego in težko naložen voz. Poleg tega so dovažali tudi drva iz bližnjega Pine Hills.

Družina je doma govorila slovensko. Ko je šla najstarejša hči v šolo, se je naučila angleškega jezika in z učenjem pomagala tudi ostalim. Vedno me je presenečalo, kako dobro je moja babica znala govoriti angleško.

Ko je leta 1946 umrl njen mož Janez, je delo na kmetiji predala sinu Franku (mojemu očetu). Ostali otroci so šli po svojih poteh in se razkropili po vseh državah ZDA. Babica je potem svojo hišo preselila v Baker, Montana, in hiša še dandanes stoji tam. Hišo so takrat dvignili s temeljev in pod njo položili ogromne hlode, nato pa spodaj postavili dolgo prikolico in jo zelo previdno odpeljali v Baker, oddaljen okrog 63 kilometrov. Ko smo z mojimi brati in sestrami odraščali, smo z babico ostali skozi srednješolska leta. Rada je imela družbo – in bilo je čudovito, da smo imeli priložnost 4 leta živeti z njo. Vedno smo imeli tople obroke – še vedno je vzdrževala vrt – čeprav so ji moji starši s kmetije prinašali meso, mleko, jajca, zelenjavo ipd.

Zelo pogosto je svoje otroke obiskovala, kjerkoli so pač živeli, vse od trenutka, ko so zapustili dom. Starejša kot postajam, bolj se zavedam, kako izjemna ženska je bila. Odpotovala je v neznano deželo z največjim pogumom, pa sploh ni govorila tamkajšnjega jezika. Trdo je delala, da je vzgojila svojih pet otrok, ki so ji predstavljali ves svet. Imela je krasno življenje.

Montana okrog 1930. Sprednja vrsta: Marija Logar Birtič, Janez Birtič in teta Frances Gruden Logar. Zadnja vrsta: hčerki Rose in Annie ter stric Karl Logar.

Janez in Marija Birtič pred ostanki hiše, ki je nekoč bila njuna prva domačija. Fotografija je nastala šele po vselitvi v novo hišo.

Marija Logar Birtič

To the top

 

Članek 3: Registracija mrliškega lista

Uradna registracija smrtovnice za primer slovenskih izseljencev

Mnogi, ki iščejo svoje družinske prednike v Sloveniji, poskušajo najti podatke, ki obstojijo v Sloveniji. Z uradno registracijo mrliškega lista izseljenih Slovencev, potomci lahko posredujejo informacije v Slovenijo, s čimer se poveča verjetnost, da te informacije sorodniki iz Slovenije tudi dobijo.

Mrliškega lista oziroma overjeno kopijo mrliškega lista, za primer pokojnih izseljenih Slovencev, je potrebno poslati pristojni Upravni enoti v Sloveniji (poglejte si tudi Portal upravnih enot). Skupaj z mrliškim listom je potrebno poslati tudi ustrezno dokumentacijo, ki izkazuje vaše razmerje do pokojnika (družinsko drevo, ki izkazuje sorodstveno razmerje, rojstni list itd.) in vaše kontaktne podatke. Seveda je tudi priporočljivo posredovati fotokopijo najstarejšega slovenskega dokumenta, s katerim je razpolagal pokojni in posredovati seznam vseh možnih nadomestnih črkovanj imena, ki so vam znana. V primeru, da ne razpolagate s takšnim dokumentom, morda lahko dokazilo o preseljevanju pridobite na spletnih straneh, kot na primer: The Statue of Liberty-Ellis Island Foundation oziroma National Archives of Australia.

V vašem pismu vključite trditve, kot npr. IME, PRIIMEK, NASLOV IN KONTAKT, v zvezi z registracijo mrliškega lista pa navedite IME IN PRIIMEK, tistega, ki je bil rojen na VASI / v MESTU V SLOVENIJI, na DAN, MESEC, LETO.

Če vas zanima, kakšna je situacija v zvezi z davkom za primer dedovanja, vam posredujemo nekaj bistvenih ugotovitev na podlagi Zakona o dedovanju iz leta 1976. V kolikor želite razpolagati z natančnejšimi informacijami o trenutni zakonodaji, vam predlagam, da stopite v kontakt z odvetnikom.

Zakon o dedovanju (ZD)

V kolikor imate kakšno vprašanje v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za državljane Republike Slovenije in glede pravice dela v državah EU, sledite naslednji povezavi:
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS)

 

Dodatne informacije v povezavi z davkom na dediščine in darila je prijazno prispevala Davčna uprava Republike Slovenije:

Premoženje, ki ga posameznik prejme od pravne osebe ali fizične osebe, kot dediščino in se ne šteje kot dohodek v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, je predmet obdavčitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, je odvisna obdavčitve po ZDDD. Zavezanec za plačilo davka je posameznik ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja.

Davčna obveznost nastane na dan, ko je sklep o dedovanju pravnomočen. Davčni urad oceni vrednost podedovanega premoženja in davek na podlagi podatkov, ki so razvidni iz sklepa o dedovanju.. Če je predmet dedovanja nepremičnina, sodišče pošlje sklep o dedovanju davčnemu uradu, kjer se nahaja nepremičnina. Ta oceni davek z odločbo v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Dediščinski postopki v Republiki Sloveniji se vodijo na pristojnih sodiščih na podlagi določb Zakona o dedovanju - ZD (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, 32/78, Uradni list RS. št. 17/91 do 83/01). Sodišče ugotovi v postopku dedovanja, katere osebeso dediči umrlega, katero premoženje predstavlja zapuščino in katere pravice pripadajo dedičem. Postopek se začne po uradni dolžnosti, ko sodišče ugotovi, da je nekdo umrl oziroma je bil nekdo razglašen za mrtvega na podlagi potrdila o smrti, ki ga je poslal uradnik , pristojen za vpise rojstev, porok in smrti pošlje sodišču v 30 dneh po vpisu umrlegav osrednji register umrlih.

Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS
Šmartinska cesta 55, PO Box 631, SI-1001 Ljubljana, Slovenia
T:+386 1 478 2700
F:+386 1 478 2743
E:gp.durs-gdu(at)gov.si

 

Na vrh

 

Članek 2: Odprto pismo Jožefi Knafelc Žele, moji materi

Naslednje pismo sem prebrala na avstralskem multikulturnem in večjezičnem radiu SBS.

Pismo je del intervjuja, ki sem ga v slovenski radijski oddaji imela 31. maja 2009 z radijskim voditeljem Lentijem Lenkom.

 

Draga mama!

Čas in življenjske izkušnje so mi prinesle modrost, da lahko cenim vse, kar si morala prestati, da bi sebi in svoji družini omogočila najboljše možno življenje.

Pogumno si se soočila s stisko begunstva v Italiji in emigracijo v Avstralijo. Naučila si se novih jezikov in veščin ter uspešno združila stare poti z novimi.

Na tvojih fotografijah iz otroštva pa vse do danes najbolj izstopajo tvoje osupljivo jasne, sijoče oči, ki izžarevajo tvojo odločno željo, da bi iz vsake situacije potegnila najboljše – in pripravljenost, da bi se smejala in pela kadarkoli in kjerkoli.

Naučila si me veliko stvari, vendar menim, da je bil tvoj najdragocenejši nauk ta, da moram ljudjem vedno pokazati, da so ljubljeni.

Hvala ti za vse, kar si mi dala in mi še daješ.

Tvoja ljubeča hči

Silvia Žele
Prevedla Janja Gomboc

Jožefa Knafelc, 1941

Stanko Petkovšek in Jožefa Knafelc Žele Petkovšek na njun poročni dan, 9. oktober 2010

Na vrh

 


Članek 1: Ameriška povezava

Moj interes v rodoslovju se je resnično pričel po smrti mojega očeta, Zdravka Žele, leta 2000. V letu 2001 sem imela priložnost obiskati njegovo sestro in druge sorodnike v Slovenji. Spoznala sem, da se stiki s sorodniki v Avstraliji lahko prekinejo zaradi jezikovnih preprek. Z ustvarjenjem rodovnika, ki ga zapolnjujejo imena in kraji, si želim, da bi moji sorodniki, ki so živeli in še živijo na različnih koncih sveta, ostali povezani, in da bi bile pomembne informacije na voljo tudi prihodnjim družinskim članom.

Da bi našla oddaljene sorodnike v Združenih državah Amerike, sem se včlanila v društvo Slovenian Genealogy Society International. Moj prapradedek in praprababica, Franc Jereb in Marija (Šturm) Jereb sta se izselila v Združene države Amerike v zgodnjih letih 20. stoletja. S seboj sta vzela tudi mojo prababico, Marijo Jereb (rojena 20. avgusta 1893), ki se je poročila s slovenskim izseljencem, Jožefom Tomšičem med letoma 1908 in 1909 (rojen 3. junija 1885). V lasti imam njuno skupinsko fotografijo s prvimi šestimi otroki: Marijo, Francom, Zofijo, Frančiško, Antonijo (moja babica sedi v očetovem naročju) in Jožetom. Ta fotografija je nastala v letu 1920 za uporabo v potnem listu, ki so ga potrebovali za selitev v Slovenijo. To potrjuje tudi kopija popisa prebivalstva v ZDA leta 1920. Njun naslednji otrok je bil rojen leta 1921 v Sloveniji.

Prababica, Marija Jereb, je zapustila njene starše, brate in sestre v Canonsburgu v Pensilvaniji. Prababica in praded sta živela v slovenski vasi Koritnice ter imela še šest otrok. V meni še vedno gori globoka želja navezati stike z živečimi sorodniki v ZDA, saj bi si lahko izmenjali družinske podatke.

 

napisala Silvia Josephine Žele, julija 2009 

Na vrh