Biseri, svetovanje na področju jezikoslovja in rodoslovja, Silvia Josephine Žele

 

Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola: I. Od početka do 1918

Knjigo ‘Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola: I. Od početka do 1918’ je napisal Janko Orožen, izšla pa je leta 1958 pod okriljem Občinskega ljudskega odbora Trbovlje. Je čudovit vir za vsakogar, kogar predniki izvirajo iz Trbovlja, Hrastnika ali Dola. Avtor se v njej posveča vsaki posamezni katastrski občini in podaja zaporedja lastnikov mnogih posesti. Knjigo je še vedno mogoče kupiti preko specializiranih knjigarn, ki prodajajo stare knjige. Svojo sem kupila pri Antikvariatu Glavan v Ljubljani.

Spodaj podajam kratek izsek iz knjige.

Strani 43‑45
Po smrti zadnjega Babenberžana (1246) je Štajerska po večletnih homatijah prišla v oblast ogrskega kralja. Tega je leta 1261 izpodrinil češki kralj Přemysl Otokar II. S tem je laško-trboveljska pokrajina prišla v posest češkega kralja.

Ker so se bili za prejšnjih neredov plemiči polastili mnogih deželnoknežjih posestev, sta kralj in njegov štajerski namestnik škof Bruno Olomouški leta 1265 naročila notarju Helviku, po rodu Turinžanu, naj popiše vsa deželnoknežja posestva na Štajerskem. Helvik (Helwig) je bil v dveh letih gotov. Tako je nastal veliki “Rationarium Styriae” ali Otakarjev urbar. V njem je popisana tudi laška gospoščina, ki je segala od zgornje Voglajne do Svete Planine, in sicer mnogo natančneje nego v babenberškem urbarju. Pri vsakem naselju je navedeno število podložnih kmetij z županom ali brez njega. Dohodki iz vinogradov in vinske davščine (gornine) so v celoti navedeni na koncu. Tlaka se je odkupovala v denarju in je v celoti navedena v početka. Isto velja za male davščine in služnosti.

Na čelu gospoščine je bil urad v laškem (officium de Tyver). Vsa gospoščina se je delila na štiri področja (šefonate). Tem so bili na čelu sodni ali šefoni (shephones, indiciarij), sodni uradniki, ki pa so gotovo opravljali tudi upravno-gospodarske posle, saj bi se sicer ne omenjali v urbarju, ki je bil sestavljen zaradi ugotovitve dajatve.

Prvi šefonat se je razprostiral na obeh straneh reke Save. Šefon Grdej (Gyrredeus) je prebival v Širju nad Zidanim mostom. Imel je dve kmetiji, ki sta gotovo bili podlaga poznejšemu graščinskemu posestvu. Za ozemlje južno od Save je imel šefon podružnico v Žebniku nad Sopoto.

Drugi šefonat je imel svoje središče v Trbovljah in se v urbarju navaja kot trboveljska pokrajina (provintia de Trevůl). Na čelu mu je bil šefon Liutold. O posestvu urbar ne govori, vendar šefon brez njega ni mogel biti.

Tretji šefonat je segal od Krištandola in Črnega studenca do Savinje (apud aquam que dicitur Schema) in je imel svoje središče v Belovem (vzhodno od Breznega). Šefonovo ime ni navedeno. Pripadali sta mu dve kmetiji, vendar pa danes o njih in šefonovo ime ni navedeno. Pripadli sta mu dve kmetiji, vendar pa danes o njih in šefonovi domačiji ni sledu.

četrti šefonat je bil vzhodno od Savinje, šefon Sašič (Zaschirz, morda Kašič-Kačič) je prebival v Brez pri Št. Rupertu, kjer je bila pozneje majhna graščina, in je imel dve kmetiji.

Urbar še govori o kmetijah okrog Žalca, ki so tudi pripadale laški gospoščini, vendar zanje ne navaja posebnega šefonata, čeprav je bilo v Žalcu sodišče (iudicium).

Urbar nam nudi dobro sliko o naseljenosti XIII. stoletja.

Trboveljski pokrajini (provinci) šefona Liutolda so pripadali naslednji kraji:
- Dol (Tal) – s 4 kmetijami in županom;
- Hrastnik (Graeznich) – s 3 kmetijami in z županom;
- Log (Chasten) – z 2 kmetijama in županom;
- Prapretno (Praproten) – z 2 kmetijama in županom;
- Plesko (Neplietz – na Pleskem) – s 4 kmetijami in županom;
- Retje (Reteyach – v Retjah) – s 5 kmetijami in Županom;
- Lakonca (Lachomitz) ‑ z 2 kmetijama in županom;
- Dobrna (Dobringe) ‑ z 3 kmetijami in županom;
- Vode (iuxta aquam que dicitur Trevol – ob vodi, ki se imenuje Trbovlje – Trboveljščica) – z 1 kmetijo in županom;
- Limbarje (Lubomeriach – v Ljubomirjah) – z 2 kmetijama in županom;
- Loke (Lonke) – s 4 kmetijami in županom;
- Klek (Chlekch) - z 2 kmetijama in županom;
- Planinska vas (Alben – Planina) z 2 kmetijama in županom;
- Za Vrhom (Cauertz) – s 4 kmetijami in županom;
- Trbovlje (apad eccesiam in Trevol – pri cerkvi v Trbovljah) - z 2 kmetijama in županom;
- Ojstro (Orter) – s 3 kmetijami in županom;
- Studence (Prunne) – s 3 kmetijami in županom;
- Knezdol (Grafenstůl) – s 4 kmetijami in županom;
- Gabersko (Puchsen) – s 4 kmetijami in županom;
- Svine (Zwen) – s 4 kmetijami in županom;
- Ješje (Erlech) – s 5 kmetijami in županom;
- Dobovci (Dobrobitz) – s 3 kmetijami in županom;
- Jesenova ravan (Eschental) – s 6 kmetijami in županom;
- Ravne (Eben) – s 3 kmetijami in županom;
- Goveji Potok (Rinderspach) – s 6 kmetijami in županom;
- Šibernik (Sybenich) – s 6 kmetijami in županom;

Šefonat, ki je imel svoj sedež v Belovem, je na hrastniško-dolskem področju obsegal naslednja naselja:
- Kristandol (Christanstal) – s 4 kmetijami in županom;
- Unično (Wiemtschehen) – s 5 kmetijami in županom;
- Bezovo (Holertal) – z 10 kmetijami in županom;
- Turje (Thourme) – z 10 kmetijami in županom;
- Črni studenec (Schwarzenprunne) – s 5 kmetijami brez župana;
- Marno (Morrowem) – s 6 kmetijami in županom;
- Brdce (Berdiz) – z 8 kmetijami in županom;

Naslednji naselji hrastniško-dolskega področja sta pripadali Grdejevemu šefonatu, ki je imel svoj sedež v Širju:
- Krnice (Char) – s 5 kmetijami in županom;
- Kovk (Poltz) – z 2 kmetijama in županom.

Izvleček iz vsebine
V knjigi so podani natančni podatki o naslednjih katastrskih občinah:

Katarska občina Trbovlje
- Popisna občina Retje: Na Savi, Lakonca, Dobrna in Retje
- Popisna občina Loke: Limbarje, Vode, Loke, in Klek
- Popisna občina Trbovlje

Katarska občina Knezdol
- Popisna občina Gabrsko
- Popisna občina Planinska vas (Planina)
- Popisna občina Knezdol: Prečno, Podmeja, Zadobje, Svine, Rovte in Knezdol

Katarska občina Sv. Lenart
- Popisna občina Sv. Lenart: Šibenik, Prapretno, Log in Zavodnje
- Popisna občina Plesko

Katarska občina Ojstro
- Popisna občina Studence: Studence in Žrebljev hrib
- Popisna občina Ojstro

Katarska občina Sv. Marko
- Popisna občina Sv. Marko: Ravne, Goveji Potok (z Gorenjci in Dolenjci), Jelše (Za Ostenikom)
- Popisna občina Sv. Katarina: Dobovci s Potokom, Jesenova ravan in Zgornje Čeče

Katarska občina Dol
- Popisna občina Hrastnik
- Popisna občina Brnica
- Popisna občina Dol
- Popisna občina Kal

Katarska občina Marno
- Popisna občina Marno: Slatno in Marno
- Popisna občina Brdce
- Popisna občina Unično: Bezovo, Unično in Kristandol

Katarska občina Sv. Štefan
- Popisna občina Sv. Štefan: Črni Studenec, Holečen dol (s Hribom)
- Popisna občina Turje
- Popisna občina Sv. Štefan: Čreta, Turski les, Kupča vas in Jesenovec

Katarska občina Sv. Jurij
- Popisna občina Sv. Jurij: Loke (ob Bobnovem izlivu), Krnice, Grča, Zagorica in Zavrate
- Popisna občina Kovk
- Popisna občina Sv. Jurij: Mačkovec, Skopno, Terišče, Glina, Straški hrib

Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola

Na vrh

Nazaj na stran Rodoslovje